Pregled

Kako to razmerje vpliva na vas? Dovoljen čas izpostavljenosti ultravijoličnemu sončnemu sevanju brez nanosa kreme za zaščito proti soncu je na povprečen poletni dan na nadmorski višini 0 m ob ekvatorju ali blizu njega od 20 minut (za posameznike, ki imajo tip kože 2) do 100 minut (za posameznike, ki imajo tip kože 4).

Potencial za nastanek eritema zaradi izpostavljenosti UV sevanju običajno navedemo v enotah minimalnega eritemskega odmerka (Minimum Erythemal Doses "MED"), ki jih povzroči izpostavljenost. En MED je definiran kot količina UV sevanja, ki povzroči komaj zaznaven eritem na prej neodkritem delu kože in je različen za različne tipe kože.

Večina ljudi se ne zaveda škode, ki jo povzroča celo izpostavljenost nizki stopnji UV sevanja, kajti odmerek v koži se kopiči, medtem ko smo različno dolgo in ob različnih časih tekom dneva izpostavljeni soncu. Navadno je prvi viden znak opeklina, ki se lahko pojavi nekaj ur po izpostavljenosti, medtem ko se kožni rak lahko pojavi čez nekaj let. To pomeni, da se posameznik lahko začne nevarnosti zavedati šele, ko je škoda že storjena.

Mnogi uporabljajo zaščito pred soncem le, ko gredo na plažo ali na izlet. Tudi ko so na plaži ali na izletu, običajno ne nanašajo sončne kreme v rednih časovnih presledkih, kot bi bilo treba, saj zaščitna plast zaradi znojenja in vpijanja v kožo postopoma izgine.

Na raven učinkovanja UV sevanja vplivajo nadmorska višina, zemljepisna širina, letni čas, onesnaženost ozračja, oblačnost in drugi dejavniki. Zato je zelo težko ljudi pravilno in pravočasno opozoriti na jakost UV sevanja na določenem kraju ob določenem času.

Edino praktično sredstvo za zaščito je osebni dozimeter – naprava, ki izmeri in pokaže količino absorbiranega sevanja v določenem časovnem obdobju.  

Podjetje UVSunSense že izdeluje in prodaja osebni dozimeter v obliki zapestnice za ljudi s tipom kože 1 in za vse otroke, ne glede na njihov tip kože. Kmalu pa bosta na voljo še dve vrsti zapestnic; ena za tip kože 2 & 3 ter ena za tip kože 4 & 5.

Kot zaščitni ukrep je vsaka vrsta zapestnic zasnovana tako, da preneha delovati, ko se je vpila količina sevanja v vrednosti ¾ minimalnega eritemskega odmerka (MED) glede na določen tip kože, za katerega je bila zasnovana.

UV Measurement:

Ko je vrednost UV indeksa 3 (60 mW ali manj), je pri osebi s svetlo poltjo zaznavna minimalna pordelost kože po eni uri na soncu. Ko je vrednost UV indeksa 6 (150 mW ali manj), je pri osebi s svetlo poltjo zaznavna minimalna pordelost kože po 24 minutah na soncu in ko je vrednost UV indeksa 10, je pri osebi s svetlo poltjo minimalna pordelost kože vidna že po 6 minutah na soncu. Vrednosti UV indeksa nad 7, približno 250 mW/m², so pogoste in so vidne kot opekline pri osebi s svetlo poltjo po 15 minutah izpostavljenosti soncu.

Ne pozabite – možni dolgoročni škodljivi učinki na zdravje zaradi izpostavljenosti UV sevanju niso odvisni od tipa kože.

UV sevanje

Vrste UV sevanja

Na raven UV sevanja vplivajo različni dejavniki

Stratosferski ozon: Ozonska plast vpije večino UV sončnih žarkov, vendar je količina absorpcije različna glede na letni čas in druge naravne pojave. Absorpcija je manjša tudi zaradi tanjšanja ozonskega plašča kot posledice sproščanja v industriji pogosto uporabljanih snovi, ki tanjšajo ozonsko plast.

Čas dneva: Sonce je najvišje na nebu okrog poldneva. V tem času imajo sončni žarki najkrajšo razdaljo potovanja skozi atmosfero in zato so ravni UVB sevanja takrat najvišje. Zgodaj zjutraj in pozno popoldne pa sončni žarki sevajo skozi atmosfero pod kotom in takrat je njihova jakost precej manjša.

Letni čas: V različnih letnih časih sonce sije pod različnim kotom, zato je različna tudi jakost sončnih žarkov. Jakost UV sevanja je običajno najvišja v poletnih mesecih.

Zemljepisna širina: Sončni žarki so najmočnejši ob ekvatorju, kjer sonce najbolj pravokotno sije na Zemljo in UV žarki prepotujejo najkrajšo razdaljo skozi atmosfero. Poleg tega je ozonska plast v tropskem pasu tanjša v primerjavi z zmernim ali hladnim pasom, zato je tam manj ozona, ki bi na poti skozi atmosfero lahko vpil UV sevanje. Na višji zemljepisni širini je sonce v nižjem položaju, zaradi česar morajo sončni žarki prepotovati daljšo razdaljo skozi debelejšo plast ozona v atmosferi in zato je UV sevanje v teh predelih manjše.

Nadmorska višina: Jakost UV sevanja se z nadmorsko višino povečuje, saj je plast atmosfere, ki vpija škodljive žarke, tam tanjša. Tveganje za prekomerno izpostavljenost UV sevanju zato pri višji nadmorski višini narašča.

Vremenske razmere: Oblačnost znižuje raven UV sevanja, vendar ne popolnoma. Glede na debelino plasti oblakov je različno visoko tveganje za opekline in za dolgoročne poškodbe kože in oči. Sonce vas lahko opeče na oblačen poletni dan, tudi če ni zelo toplo.

Odboj: Nekatere površine, npr. sneg, pesek, trava ali voda, lahko odbijajo večino UV sevanja, ki jih doseže. Zaradi omenjenega odboja je jakost UV sevanja lahko tudi v senci zelo visoka, čeprav tega ne vidimo.

Zahvale gredo naslednjim organizacijam